Kaj lahko poslovno-nakupovalni centri, kot je BTC, naredijo za rast?
Je za BTC in ostale poslovno-nakupovalne centre prava usmeritev na nepremičnine, logistiko ali kaj drugega?
Danes vedno manj ljudi hodi v nakupovalne centre, tudi v BTC – predvsem mlajša populacija se mu izogiba. Razlogov za to je več – za obisk BTC-ja skoraj potrebuješ avto, prek spleta je na voljo vse, kar lahko kupiš v BTC-ju, BTC ni uspel postati »hip« – nočno življenje in zabava se večinoma dogaja izven BTC-ja – v središču Ljubljane. Posledica tega je, da se starostna struktura obiskovalcev BTC stara in BTC bo imel v parih letih resen problem zaradi vedno manjše porabe na območju BTC-ja – delno ga ima že sedaj zaradi recesije, ki je v zadnjih letih bila v Sloveniji.
Poslovni model BTC-ja je sestavljen predvsem iz upravljanja z nepremičninami in ustvarjanja prihodkov preko najemnin (z določenimi dodatki – za marketing ipd.). V ta namen BTC gradi nove nepremičnine (Kristalna palača) in upravlja z obstoječimi (Hala A, druge hale itn.). Dodatno nišo je BTC našel pri izvajanju logistike – npr. za Spar – ter pri nudenju svojih znanj in izkušenj s področja upravljanja z nepremičninami drugim – upravljanje trgovskih centrov Qlandia. Ne glede na to, da se je BTC do določene mere diverzificiral (poslovni prostori a la Kristalna palača, logistika, upravljanje Qlandia centrov), je še vedno glavna dejavnost oddajanje nepremičnin trgovcem. Poleg tega je ta dejavnost podlaga tudi za večino preostalih dejavnosti. Če BTC ne bi bil popularno trgovsko središče, bi težje oddali vse poslovne prostore, podobno velja tudi za dejavnost upravljanja trgovskih središč, kot so Qlandia centri – če ne bi uspešno upravljali BTC, tudi Qlandia centrov ne bi mogli.
S kakšno strategijo bi se BTC lahko revitaliziral in rasel tudi v prihodnosti?
Splet je postal del našega okolja in vsakdana in njegova vloga bo v prihodnosti le še večja. Še posebej to velja za vse mlajše generacije, ki postajajo potrošniki in potencialni uporabniki BTC-jevih storitev. BTC ima par prednosti, ki jih doslej sploh še ni izkoristil in v katerih se skriva odgovor na vprašanje, kako lahko bistveno poveča prihodke. Nepremičninska dejavnost je omejena in BTC bo moral iskati prostor za večjo rast drugje. Kot največji trgovski center v Sloveniji je BTC dejansko tudi največje skladišče prodajljivega blaga v Sloveniji. Potrošniki morajo trenutno priti v BTC, da lahko to blago kupijo, BTC pa bi jim lahko ponudil, da to blago dostavi do njih – da razširi svoje storitve v smer last mile delivery-ja. Zaradi svoje tržne pozicije bi to BTC lahko naredil relativno ugodno in brez večjega tveganja, hkrati pa bi si lahko s tem odprl priložnost za neverjetno rast prihodkov. To področje je trenutno tudi v svetovnem merilu deležno stalnih inovacij in testiranj in še vedno ni na vidiku jasnega zmagovalca. BTC je v poziciji, da bi to storitev lahko izpopolnil in jo tako ponudil ne le na lokalnem trgu, temveč tudi precej širše.
Druga možnost za BTC je, da se precej bolj približa mladi populaciji s poslovnimi priložnostmi – ne s prostori a la Kristalna palača, temveč s co-working prostori, start-up iniciativami ipd. Če bodo mladi trend setter-ji zaradi posla hodili v BTC, jim bo lažje predstaviti in ponuditi tudi možnosti zabave, kar posledično omogoči BTC-ju, da postane relevanten za mlade. In jim ponudi tudi možnost nakupovanja – tako v »brick&mortar« trgovinah kot tudi preko spleta (last mile delivery – opcija združevanja ponudbe trgovcev v BTC-ju).
Kako se naj BTC tega loti?
Ker BTC sam nima izkušenj s spletom in so bili vsi dosedanji poskusi neuspešni, mora poiskati pomoč. Podobno velja tudi za trend-setting projekte – co-working, start-up iniciative itn.
Projekt, kot je last mile delivery bi BTC najlažje zagnal tako, da podpre ali soustanovi start-up, ki inovira na tem področju. Na ta način ima BTC omejeno tveganje, hkrati pa si zagotovi motiviran tim in večjo možnost uspeha. Za ostale zadeve je vložek BTC-ja lahko relativno majhen – predvsem gre za oportunitetno izgubo – v kolikor se nameni določene prostore co-working-u in drugim dejavnostim, teh prostorov ne morejo tržno oddati. Hkrati bi bilo potrebno izvesti določena vlaganja v te prostore – če k zadevi pravilno pristopijo bi večino vlaganj lahko izvedli bodoči uporabniki teh prostorov – tudi prostovoljno. V last-mile delivery bi moral biti BTC pripravljen vložiti do 1 mio EUR v naslednjih 2 letih, kar bi moralo zadoščati za vzpostavitev uspešnega pilota. Tak projekt bi sicer potreboval tudi nadaljnje financiranje, pri čemer bi se lahko iskalo sredstva s strani tveganega kapitala, ali pa bi BTC projekt do konca odkupil (v primeru uspešnega pilota bi bila vrednost do 10 mio EUR) in sam vlagal naprej v širitev. Ta posel je že v Sloveniji lahko v nekaj letih vreden okoli 30 mio EUR (tudi do 50 mio EUR) – s širitvijo kamorkoli v tujino pa vrednost načeloma lahko le zraste – tudi zaradi bistveno večjih trgov.
Vložek v privabljanje trend-setter-jev je ocenjen na do 500 k EUR za ureditev prostorov ter za do 250 k EUR letno za operativne stroške (osebje itn.), medtem ko je oportunitetna izguba ocenjena na do 250.000 EUR v prvem letu in zatem na do 100.000 EUR letno. V naslednjih 3 letih to znese do 1,7 mio EUR. V tem času bi moralo uspeti zaustaviti relativno padanje števila mladih obiskovalcev – če se ta relativni padec števila obiskovalcev giblje okoli 5% letno, se lahko šteje, da se podobno znižujejo tudi prihodki (propad podjetij, pritiski na nižanje najemnin ipd.), kar pomeni, da bi po 3 letih BTC letno ohranil okrog 1 mio EUR prihodkov, ki bi jih sicer izgubil (večina prihodkov bi predstavljal dobiček – ker ne bi bilo višjih stroškov povezanih z njimi razen že navedenih). Dodatno bi lahko BTC zavaroval svoje vložke z nudenjem ti. akcelerator podpore podjetjem in start-up-om, pri čemer bi za svoje storitve in vložek (nepremičnine) pridobil določen odstotek lastništva v teh podjetjih. Delno BTC to že počne s sodelovanjem pri projektu ABC akceleratorja – bi bilo pa potrebno to iniciativo še precej bolj razširiti, če bi BTC želel resnično privabiti trend-setter-je, ki bi privlekli še preostale mlade na lokacijo.
Predvsem za področje last mile delivery-ja, ki je tesno povezan s spletno prodajo, na trgu skorajda ni strokovnjakov, ki bi lahko pomagali BTC-ju – ne pri večjih kot tudi ne pri manjših svetovalnih podjetjih. Kot eni izmed redkih, ki imamo ogromno izkušenj in znanja ter dokazane rezultate na področju spletne prodaje (med njimi je npr. tudi izjemno uspešen turn-around največje spletne trgovine v Sloveniji mimovrste=), pri kateri smo pomagali poslovanje ob ohranitvi rasti izboljšati v taki meri, da je v podjetje vstopil tuji partner, ki je podjetje v največjem tovrstnem exit-u pri nas na koncu tudi kupil), smo v BUDS svetovanje pripravljeni pri takem projektu ponuditi svojo pomoč. Za več informacij nas kontaktirajte – z veseljem se bomo odzvali.
Comments are currently closed.